
Tudi pri kuhanem piščancu lahko meso ostane rahlo rožnato.
USDA pojasnjuje, da je lahko pravilno kuhana perutnina še vedno bele, rožnate ali svetlo rjave barve. Barva zato ni zanesljiv način ugotavljanja, ali je meso dovolj toplotno obdelano. (Ask USDA)
To je pomembno, ker veliko ljudi naredi napako in piščanca kuha samo do trenutka, ko izgubi vso rožnato barvo.
Kako potem veste, ali je piščanec varen?
Najzanesljivejši način je uporaba kuhinjskega termometra.
Piščanec mora doseči najmanj 74 °C (165 °F) notranje temperature. Temperaturo je najbolje preveriti v najdebelejšem delu mesa. (Ask USDA)
To je veliko bolj zanesljivo kot ugibanje na podlagi barve.
Kdaj je lahko barva znak, da mesa ne smete uporabiti?
Čeprav sama sprememba barve še ne pomeni nujno pokvarjenosti, je treba biti pozoren na več znakov hkrati.
USDA navaja, da so pri pokvarjenem mesu lahko prisotni:
- neprijeten ali nenavaden vonj,
- lepljiva ali sluzasta površina,
- izrazite spremembe barve,
- drugi znaki kvarjenja. (Ask USDA)
Če ima piščanec nenavaden vonj ali je površina izrazito sluzasta oziroma lepljiva, ga ne uporabljajte samo zato, ker je njegova barva videti “normalna”.
Kaj pa zelo bele proge na piščančjih prsih?
Pri piščančjih prsih lahko opazite tudi izrazite bele proge oziroma white striping.
To je drugačna stvar od preproste razlike v osnovni barvi mesa in je povezana z določenimi kakovostnimi lastnostmi mišičnega tkiva.
Takšno meso je lahko videti bolj progasto in ima lahko drugačno teksturo. Zato videz lahko vpliva na kulinarično kakovost, vendar iz same fotografije ni mogoče zanesljivo oceniti vseh lastnosti mesa.
Ali je rumenkast piščanec boljši?
Ni nujno.
Barva kože ali mesa je lahko povezana z različnimi dejavniki, zato rumenkast odtenek sam po sebi ni dokaz boljše kakovosti.
Prav tako zelo bled piščanec ni avtomatično slabši.
Pri nakupu je veliko bolj pomembno preveriti rok uporabe, pravilno hlajenje, embalažo, vonj in videz izdelka.
Kaj pa temnejši deli?
Nekateri deli piščanca so naravno temnejši, ker vsebujejo mišice z drugačno funkcijo.
Na primer, meso stegen je običajno temnejše od prsnega mesa.
To ni znak, da je piščanec pokvarjen.
Tudi manjše spremembe barve so lahko običajne. USDA posebej navaja, da sprememba barve sama po sebi še ne pomeni kvarjenja. (Ask USDA)
Največja napaka je ocenjevanje varnosti samo po barvi
Če si zapomnite samo eno stvar, naj bo to:
Barva ni dovolj.
Pri surovem piščancu preverite njegovo splošno stanje in pravilno shranjevanje.
Pri kuhanem piščancu pa uporabite termometer in preverite, ali je dosegel najmanj 74 °C. (Ask USDA)
Kako pravilno ravnati s piščancem doma?
Da zmanjšate tveganje za okužbe s hrano:
- Piščanca hranite v hladilniku pri ustrezni temperaturi.
- Pazite, da surovi piščanec ne pride v stik z živili, ki jih boste jedli brez kuhanja.
- Po rokovanju s surovim mesom si dobro umijte roke.
- Uporabljajte čiste deske in pripomočke.
- Piščanca dobro toplotno obdelajte.
- Za preverjanje temperature uporabite kuhinjski termometer.
Kaj je torej najboljša izbira?
Namesto vprašanja:
“Kateri piščanec je boljši glede na barvo?”
je bolje vprašati:
“Ali je meso pravilno shranjeno, sveže in varno pripravljeno?”
Barva je lahko zanimiva značilnost, vendar sama po sebi ne pove dovolj o kakovosti ali varnosti.
Zaključek
Različni odtenki piščančjega mesa ne pomenijo samodejno različnih ravni kakovosti.
Rožnata, svetlejša ali nekoliko temnejša barva je lahko posledica različnih naravnih in predelovalnih dejavnikov. Tudi pravilno kuhan piščanec je lahko še vedno rahlo rožnat. (Ask USDA)
Če želite preveriti varnost kuhanega piščanca, se ne zanašajte na barvo – uporabite termometer in preverite, ali je najdebelejši del dosegel 74 °C. (Ask USDA)
In pri surovem mesu ne glejte samo barve: pomembni so tudi vonj, tekstura, embalaža, rok uporabe in pravilno shranjevanje. (Ask USDA)
Pomembno: Ta članek je namenjen splošnemu izobraževanju o živilih in ne predstavlja individualnega zdravstvenega ali prehranskega nasveta.









