Ko imamo občutek, da nas partner ne ceni, je prva reakcija pogosto jeza, dokazovanje ali želja, da bi mu pokazali, kaj je izgubil.

Toda dolgotrajno dokazovanje svoje vrednosti običajno ne prinese želenega rezultata.

Veliko bolj koristno je razumeti, kaj lahko sami nadzorujemo: svoje meje, svoje vedenje in način, kako dovolimo drugim, da ravnajo z nami.

Če imate občutek, da vas partner ne spoštuje ali vas jemlje za samoumevno, lahko pomagata predvsem dve stvari: jasna komunikacija in zdrave osebne meje.

1. Ne poskušajte ga prisiliti, da vas ceni

Človeka ni mogoče prisiliti, da vas spoštuje.

Lahko pa jasno pokažete, kakšnega vedenja ne boste sprejeli.

Če partner pogosto zmanjšuje vaše občutke, vas žali, vas ignorira ali vaše potrebe vedno postavlja na zadnje mesto, nenehno razlaganje in prosjačenje za pozornost morda ne bo rešilo problema.

Namesto tega lahko mirno poveste:

»Takšen način komunikacije mi ni sprejemljiv. Če se želiva pogovarjati, želim, da se pogovarjava spoštljivo.«

Takšna komunikacija ni grožnja. Je jasna meja.

Kaj sploh pomeni zdrava meja?

Meja pomeni, da določite, kaj boste sprejeli in česa ne.

Na primer:

• ne sprejemate žaljenja,
• ne želite kričanja med prepiri,
• potrebujete čas zase,
• pričakujete iskreno komunikacijo,
• ne želite, da partner odloča o vseh pomembnih stvareh namesto vas.

Pomembno je razumeti razliko med mejo in nadzorovanjem.

Meja govori o vašem vedenju, ne o tem, kako morate nadzorovati drugo osebo.

Na primer:

»Če me boš žalil, bom pogovor prekinila in ga nadaljevala, ko se bova lahko pogovarjala mirno.«

To je meja.

»Ne smeš nikoli govoriti z nobeno drugo žensko.«

To pa je poskus nadzora.

2. Ne zanemarite svojega življenja

Ko človek čuti, da ga partner ne ceni, se lahko začne vse bolj osredotočati nanj.

Kdaj bo poklical? Zakaj ni odgovoril? Kaj si misli? Kako ga lahko pripravim do tega, da me bo bolj cenil?

Takšen način razmišljanja lahko hitro izčrpa.

Pomembno je ohraniti tudi svoje življenje.

To pomeni:

• negovati prijateljstva,
• skrbeti za svoje zdravje,
• imeti lastne interese,
• razvijati svoje sposobnosti,
• nameniti čas družini in prijateljem,
• imeti aktivnosti, ki vas veselijo,
• ohranjati finančno in osebno samostojnost, kadar je to mogoče.

Vaša vrednost ni odvisna od tega, koliko pozornosti vam nekdo namenja.

Ko se nehaš dokazovati

Včasih se odnos spremeni, ko človek preneha nenehno iskati potrditev druge osebe.

Ne zato, ker bi s tem izvajal psihološko igro.

Ampak zato, ker začne več energije namenjati sebi.

Namesto:

»Kaj moram narediti, da me bo cenil?«

se lahko vprašate:

»Ali se v tem odnosu počutim spoštovano, varno in slišano?«

To je veliko pomembnejše vprašanje.

Ne uporabljajte tišine kot kazni

Ko smo prizadeti, se lahko želimo umakniti in ignorirati partnerja.

Kratek premor, da se umirimo, je lahko koristen.

Toda namerno ignoriranje partnerja zato, da bi ga kaznovali ali v njem vzbudili strah, običajno ne gradi zdravega odnosa.

Bolje je povedati:

»Trenutno sem preveč razburjena za pogovor. Potrebujem nekaj časa, potem pa se lahko mirno pogovoriva.«

To omogoči prostor brez nepotrebnega čustvenega pritiska.

Spoštovanje mora biti obojestransko

Zdrav odnos ni tekmovanje, v katerem mora ena oseba dokazati svojo vrednost drugi.

Oba partnerja morata imeti možnost izraziti svoje potrebe, mnenja in občutke.

Če se nesoglasja pojavljajo, je pomembno, kako se z njimi spopadata.

Ni realno pričakovati odnosa brez konfliktov. Pomembno pa je, da konflikti ne postanejo način poniževanja, groženj ali nadzorovanja.

Kaj storiti, če se nič ne spremeni?

Če ste svoje občutke jasno izrazili, postavili razumne meje in poskušali izboljšati komunikacijo, vendar se vedenje druge osebe ne spremeni, se je vredno vprašati, kaj želite od tega odnosa.

Včasih problem ni v tem, da ne znamo dovolj dobro razložiti svoje vrednosti.

Včasih je problem preprosto v tem, da druga oseba ni pripravljena sodelovati pri ustvarjanju zdravega odnosa.

Takrat je pomembno razmišljati o svojih potrebah in dobrobiti.

Ko nespoštovanje postane resen problem

Občasno nesoglasje je nekaj drugega kot stalno poniževanje ali nadzorovanje.

Če partner:

• vas pogosto žali,
• vas ponižuje pred drugimi,
• vas nadzoruje,
• vam preprečuje stike z družino ali prijatelji,
• vas zastrašuje,
• vam grozi,
• nadzoruje vaš denar,
• vas fizično poškoduje,

ne gre več samo za vprašanje tega, ali vas »ceni«.

Takšno vedenje je lahko znak nezdravega ali nasilnega odnosa.

V takšni situaciji je pomembno poiskati podporo pri zaupanja vredni osebi ali ustrezni strokovni službi.

Najmočnejša sprememba se začne pri vas

Ne morete nadzorovati tega, kaj nekdo čuti do vas.

Lahko pa nadzorujete, kako skrbite zase, kako komunicirate in kakšno vedenje ste pripravljeni sprejeti.

Zato dve pomembni stvari nista manipulacija ali maščevanje.

Sta:

jasno postavljene meje in spoštovanje samega sebe.

Ko veste, kaj potrebujete od odnosa, je lažje prepoznati, ali vam ga druga oseba tudi dejansko pomaga graditi.

Zaključek

Če imate občutek, da vas partner ne ceni, mu ni treba dokazovati svoje vrednosti z igricami, ljubosumjem ali maščevanjem.

Mirno povejte, kaj vas prizadene, postavite jasne meje in ne zanemarite svojega življenja.

Pravi cilj ni, da nekoga prisilite, da vas začne ceniti.

Cilj je, da ustvarite odnos, v katerem sta spoštovanje in dostojanstvo prisotna na obeh straneh.

Če druga oseba tega ne želi ali ne zmore ponuditi, je pomembno, da tega ne razumete kot dokaz, da niste dovolj vredni.

Pomembno: Ta članek je namenjen splošnemu razmisleku o odnosih in komunikaciji. Če se v odnosu počutite ogroženo ali doživljate nasilje, poiščite pomoč pri zaupanja vredni osebi ali ustrezni strokovni službi.