Občasna pozabljivost se lahko zgodi vsakomur. Vendar pa obstaja pomembna razlika med običajnimi spremembami spomina in težavami, ki začnejo vplivati na vsakodnevno življenje.

Demenca ni ena sama bolezen, temveč izraz za skupino simptomov, povezanih z upadom spomina, mišljenja, jezika, presojanja in drugih kognitivnih sposobnosti. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence.

Pomembno je poudariti, da eden od spodnjih znakov še ne pomeni, da ima oseba demenco. Podobne težave lahko povzročijo tudi druga zdravstvena stanja. Če pa se spremembe ponavljajo, napredujejo ali začnejo ovirati vsakodnevno življenje, je priporočljiv pogovor z zdravnikom.

1. Izguba spomina, ki vpliva na vsakdanje življenje

Eden najpogostejših zgodnjih znakov Alzheimerjeve bolezni je težje pomnjenje novih informacij.

Oseba lahko na primer:

• večkrat zastavi isto vprašanje,
• pozabi nedavne pogovore,
• pozabi pomembne datume ali dogodke,
• se vse bolj zanaša na zapiske ali opomnike,
• pozabi informacije, ki jih je prej brez težav poznala.

Občasno pozabiti ime ali termin in se ga kasneje spomniti je lahko običajen del staranja. Bolj zaskrbljujoče je, ko težave s spominom postanejo pogoste in začnejo vplivati na vsakdanje življenje.

2. Težave pri načrtovanju in reševanju problemov

Spremembe v sposobnosti načrtovanja so lahko še en pomemben znak.

Oseba ima lahko težave pri:

• plačevanju računov,
• upravljanju denarja,
• sledenju receptu,
• organiziranju vsakodnevnih opravil,
• reševanju težav, ki jih je prej obvladovala brez težav.

Lahko potrebuje tudi precej več časa za dokončanje običajnih nalog.

3. Težave pri opravljanju znanih opravil

Če človek nenadoma težko opravlja dejavnosti, ki jih je dolga leta dobro poznal, je to lahko razlog za dodatno pozornost.

To lahko vključuje težave pri:

• vožnji do znanega kraja,
• uporabi gospodinjskih naprav,
• pripravi običajnega obroka,
• organiziranju nakupovanja,
• opravljanju drugih vsakodnevnih opravil.

Pomembna je predvsem sprememba glede na prejšnje sposobnosti osebe.

4. Zmedenost glede časa ali kraja

Oseba se lahko začne težje orientirati v času in prostoru.

Na primer, lahko:

• pozabi, kateri dan ali mesec je,
• ne razume, koliko časa je minilo,
• se zmede glede tega, kje se nahaja,
• se izgubi na poti, ki jo je prej dobro poznala.

Takšna zmedenost je lahko bolj pomembna, kadar se ponavlja in postaja vse pogostejša.

5. Težave z govorom in iskanjem pravih besed

Spremembe v jeziku so lahko prav tako pomemben znak.

Oseba lahko začne:

• težko najti običajne besede,
• uporabljati napačne izraze,
• izgubljati nit pogovora,
• pogosto ponavljati iste stvari,
• težje slediti daljšemu pogovoru.

Občasno iskanje prave besede je običajno. Bolj pomembno je, če postane težava pogosta in začne vplivati na komunikacijo.

6. Pogosto izgubljanje predmetov

Vsakdo kdaj založi ključe, telefon ali očala.

Pri kognitivnem upadu pa lahko oseba predmete začne odlagati na nenavadna mesta in se kasneje ne more spomniti, kje jih je pustila.

Pomembna razlika je tudi v tem, da oseba pogosto ne more rekonstruirati svojih korakov in ugotoviti, kje je predmet nazadnje imela.

7. Slabše presojanje in odločanje

Spremembe v presoji so lahko subtilne, vendar pomembne.

Oseba lahko začne sprejemati nenavadne odločitve glede:

• denarja,
• osebne higiene,
• vsakodnevnih obveznosti,
• varnosti,
• drugih praktičnih situacij.

Enkratna slaba odločitev seveda ni znak demence. Bolj zaskrbljujoče so ponavljajoče se spremembe v vedenju in presoji.

8. Umikanje iz družbe

Nekateri ljudje se začnejo umikati iz dejavnosti, ki so jih prej radi opravljali.

Lahko izgubijo zanimanje za:

• druženje s prijatelji,
• hobije,
• šport,
• družinske dejavnosti,
• delo ali druge običajne aktivnosti.

Razlog je lahko tudi v tem, da se oseba zaradi težav s spominom, komunikacijo ali orientacijo začne počutiti negotovo.

9. Spremembe razpoloženja in osebnosti

Demenca lahko vpliva tudi na vedenje in čustvovanje.

Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavijo:

• povečana tesnoba,
• razdražljivost,
• žalost,
• sumničavost,
• strah,
• zmedenost,
• nenavadne spremembe osebnosti.

Takšne spremembe so lahko še posebej opazne pri človeku, ki je bil prej zelo stabilen v svojem vedenju.

10. Težave z vidno-prostorskim zaznavanjem

Pri nekaterih oblikah demence se lahko pojavijo tudi težave pri razumevanju vizualnih informacij in prostorskih odnosov.

Oseba lahko težje:

• oceni razdaljo,
• prepozna kontraste,
• bere,
• se orientira v prostoru,
• varno vozi.

Takšne težave so lahko posledica različnih zdravstvenih stanj, zato same po sebi ne pomenijo diagnoze demence.

Kaj je običajna pozabljivost in kaj je lahko opozorilni znak?

Pomembno je razlikovati med običajnimi spremembami, ki se lahko pojavijo s staranjem, in spremembami, ki začnejo resno vplivati na vsakdanje življenje.

Na primer, nekdo lahko občasno pozabi ime osebe, vendar se ga kasneje spomni. Bolj zaskrbljujoče je, če pogosto pozablja nedavne informacije, večkrat postavlja ista vprašanja ali potrebuje pomoč pri opravilih, ki jih je prej opravljal samostojno.

Tudi NHS poudarja, da demenca ni normalen del staranja in da je ob zaskrbljujočih težavah s spominom ali drugimi kognitivnimi sposobnostmi priporočljiv pogovor z zdravnikom.

Ali en simptom pomeni demenco?

Ne.

To je zelo pomembno.

Težave s spominom, koncentracijo ali razpoloženjem imajo lahko številne druge vzroke. Zato ni mogoče postaviti diagnoze demence samo na podlagi seznama simptomov ali spletnega članka.

Zdravnik bo pri oceni upošteval, kako so se težave začele, kako hitro napredujejo in kako vplivajo na vsakodnevno življenje. Po potrebi lahko priporoči dodatne preiskave ali pregled pri specialistu.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Če pri sebi ali bližnji osebi opazite vztrajne ali vse izrazitejše spremembe spomina, mišljenja, jezika, orientacije ali vedenja, je smiselno poiskati zdravniški nasvet.

Še posebej pomembno je ukrepati, kadar spremembe:

• vplivajo na samostojno življenje,
• povzročajo težave pri upravljanju denarja ali zdravil,
• povzročajo izgubljanje na znanih mestih,
• vplivajo na varnost,
• se postopoma slabšajo,
• jih opažajo tudi družinski člani ali prijatelji.

Zgodnja zdravniška ocena lahko pomaga ugotoviti vzrok težav in omogoči pravočasno načrtovanje nadaljnje obravnave.

Pomembna zaključna misel

Spremembe spomina niso vedno znak demence. Vendar pa ponavljajočih se ali napredujočih sprememb, ki vplivajo na vsakdanje življenje, ne smemo preprosto pripisati staranju.

Če opazite več zgoraj opisanih znakov pri sebi ali bližnji osebi, je najbolje, da se o njih pogovorite z zdravnikom.

Zgodnje prepoznavanje težav lahko pomaga pri iskanju vzroka, načrtovanju nadaljnje obravnave in podpori osebi ter njeni družini.

Pomembno: Ta članek je namenjen splošnemu izobraževanju in ne predstavlja diagnoze ali zdravniškega nasveta. Če imate vi ali vaš bližnji nove, izrazite ali hitro napredujoče težave s spominom, mišljenjem, govorom ali vedenjem, se posvetujte z zdravnikom. Pri nenadnih nevroloških simptomih, kot so nenadna šibkost ene strani telesa, motnje govora ali drugi znaki možganske kapi, je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč.